
1 kifoza - povečana ukrivljenost hrbtenice nazaj
2 skolioza - ukrivljenost hrbtenice v stran
|
Vratni del hrbtenice
Bolečine v vratu in trdi vrat, glavobol in vrtoglavice,
šumenje v ušesih, bolečine in mišične napetosti v ramenskem obroču
ali v rokah so pogoste težave zaradi sprememb v vratnem delu hrbtenice.
Ta del vsebuje vitalno pomembne anatomske strukture: hrbtni mozeg,
magistralino ožilje in živce. Čeprav je vrat zelo gibljiv, lahko
sunkoviti in krepki gibi, močno raztezanje in udarci povzročijo
akutne poškodbe, deformacije in degenerativne spremembe. Hude poškodbe
vratnega dela hrbtenice, zlomi, izpahi ali premikanje vretenc lahko
imajo usodne posledice: velike nevrološke spremembe ali tudi smrt.
Najbolj pogoste poškodbe vratu so pri športnikih, ki se ukvarjajo
z boksom, različnimi športnimi borbami (karate, judo), nogometom,
s skoki v vodo, z vožnjo z motorji in avtomobili itd.
Vratni del hrbtenice vsebuje sedem vretenc s posebno anatomsko zgradbo.
Posebno zgradbo imata dva zgornja segmenta: os occipitale (zatilnica)
- atlas (nosač) /CO-C1/ in atlas -axis (okretač) /C1-C2/, ki sestavljajo
kranio-cervikalni sklep, ki vsebuje šest posameznih sklepov (sklepi
glave). Ta del hrbtenice je zelo gibljiv in opravlja skoraj 50%
gibanja v vratu (rotacija, fleksija-ekstenzija).
Spremembe biomehanike v tem
delu zaradi blokiranja kraniocervikalnih sklepov in premikanja vretenc
/C!,C1/ lahko povzročijo različne težave: vrtoglavico, omedlevice,
slabo orientacijo v prostoru; lahko sprožijo zakrčenost določenih
mišic vratu in s tem povzročajo slabo cirkulacijo in glavobol; lahko
tudi vplivajo na držo in formiranje deformacij hrbtenice (kifoze,
skolioze) in na koncu vplivajo na psihično stanje bolnika, pri otrocih
pa na razvoj značaja in osebnostnih lastnosti.
Pet spodnjih vratnih vretenc (C3-C7) ima enako zgradbo kot torakalna
in lumbalna vretenca; sestavljena so iz telesa in loka vretenca,
iz trna, dveh prečnih izrastkov ter dveh zgornjih in dveh spodnjih
sklepnih nastavkov. Vretenčni loki in telesa vretenc tvorijo kanal
za hrbtenjačo in odprtine za živce. Anatomska posebnost vratnih
vretenc so unkovertebralni sklepi "Luska"', ki zagotavljajo
vratnemu delu stabilnost pri stranskem gibanju. Čez prečne izrastke
vseh vratnih vretenc (od C7 do C1) potekata v posebnih kostnih kanalih
dve arteriji vertebralis (leva in desna), ki prekrvavljujeta možgane.
Arterji potekata blizu kostnih in tudi najbolj gibljivih in občutljivih
struktur (sklepi, medvretenči diski) in sta opleteni z žilno-živčno
mrežo kot nogavice.
Anomalije zgradbe so najbolj pogoste v območju sedmega vratnega
vretenca, povečani prečni izrastki in drugo. Med drugimi anomalijami
je treba omeniti še zaraščena vretenca in zoženi hrbtenični kanal.
Stabilnost vratnih vretenc omogočajo vezi in mišice, ki opletajo
vretenca.
Pri pregledu klinične slike je lahko ločiti spremembe, ki so povezane
s pritiskom na cervikalne živce (mišičnotonusni, nevrodi-strofični,
nevrovaskularni sindromi) in spremembe centralnega živčnega sistema
zaradi kompresije hrbtenjače in žilno-živčne mreže arterijie vertebralis
(vertebrobazni-larni sindrom).
Vzroki kompresije so lahko različni: degenerativne spremembe medvretenčne
ploščice (hernija diska), kostni izrastki, tumor, zlomi, premiki
vretenc, anatomske anomalije.
Pri vseh poškodbah vratu in pri pogosto ponavljajočih se bolečinah,
zakrčenosti mišic v vratu, izžarevanju bolečine v glavo in roke
je nujno potrebno rentgenološko slikanje vratnih vretenc hrbtenice.
Pri akutnih poškodbah vratu je potrebna imobilizacija hrbtenice
in takojšnja hospitalizacija. Pri spontani bolečini (brez poškodb)
je prav tako potreben rentgenološki pregled. Po izključitvi kontraindikacij,
ki ne dovoljujejo določenih ukrepov (tumor, osteoporoza, hernija
diska, nestabilni premiki vretenc), so posebne tehnike manualne
terapije v povezavi z etapno (za določen čas) imobilizacijo (vratna
opornica) najbolj učinkovita.
Vsi športniki, ki imajo kronične poškodbe zaradi naporne obremenitve
vratu, potrebujejo redne preglede pri ortopedu in manualnemu terapevtu.
Terapija bo odpravljala funkcionalne bloke in mišične napetosti
ter omogočala stabilno biomehaniko vratne hrbtenice.
|