Osteopatija - odkrivanje bolezenskih vzrokov in njihovo odpravljanje

V zadnjem času je v Sloveniji zelo razširjeno alternativno zdravljenje z rokami. Najbolj znani in priljubljeni sta ameriška in japonska kiro-praktika, nekoliko manj znana pa je ruska manualna medicina. Če govorimo o osteopatiji, malokdo, celo izmed zdravstvenih delavcev, pozna to usmeritev zdravljenja. 21. maja letos je v Zdravilišču Laško potekal prvi strokovni seminar iz osteopatije za zdravnike in fizioterapevte v Sloveniji.

Utemeljitelj osteopatije je ameriški zdravnik Andrew T. Still (1828-1917), ki je bil udeleženec državljanske vojne "sever-jug". Bil je globoko razočaran nad takratno medicino, ki skoraj ni mogla pomagati poškodovancem in bolnikom. Ko je bil dr. Still star štirideset let, je zaradi epidemije meningitisa izgubil skoraj vso svojo družino. Takrat je bivši mehanik in kasneje zdravnik utemeljil nov koncept, nov pristop, novo filozofijo zdravljenja.
Osteopatija kot stroka temelji na osnovnih znanjih anatomije, fiziologije, biomehanike in histologije. Njena osnovna načela so:
1. struktura vpliva in določa funkcijo,
2. organizem je edini sistem,

Zdravilna moč osteopatije izhaja iz narave. To, kar mi imenujemo obolenje, je v bistvu le posledica, vse posledice pa imajo vzroke, ki se pojavijo na fizični ravni. Cilj osteopata je odkrivanje vzrokov in njihovo odpravljanje.

3. organizem je sposoben samozdravljenja,
4. absolutno pravilo arterij.

Dr. Still je zapisal, da zdravilna sila osteopatije izhaja od same narave. Spoznal je, da je to, kar mi imenujemo obolenje, v bistvu le posledica; vse posledice pa imajo vzroke, ki se pojavijo na fizični ravni. Cilj osteopata je odkrivanje vzrokov in njihovo odpravljanje.

Specialist-osteopat mora imeti visoko sensorno počutje prstov in dlani. Z minimalnim mehanskim vplivom osteopat preda tkivu bolnika posebno informacijo, ki v živem organizmu povzroči fizikalno-kemične, električne, energetske in celo psihoemocionalne reakcije. Osteopat kombinira mehanični vpliv z oscilatornim, energetskim, emocionalnim in celo karmalnim vplivom.

Sodobna osteopatija vsebuje tri usmeritve:
1. strukturalna - skeletno-mišična, fascialna in dr.: če je struktura telesa oziroma sistem sklepov, mišic in fascij dobro uravnan in pravilno deluje, so telesna tkiva, notranji organi, možgani in živci zdravi, ožilje, limfni sistem in prebavni trakt pa delujejo brezhibno.

2. kranio-sakralna - lobanjsko-križna: kosti lobanje in križ ohranijo gibljivost, ki je sinhronizirana s prirojeno spontano gibljivostjo možganskega tkiva in likvorja. Ravnovesje v lobanjsko-križnem predelu omogoča vzpostavitev normalne funkcije mišičja, živčevja in notranjih organov.

3. visceralna: notranji organi imajo zunanjo in notranjo gibljivost; povezani so z živčevjem in lokomotornim sistemom. Spremembe gibljivosti oziroma funkcije notranjih organov lahko povzročajo bolečino, mišične napetosti, omejitve cirkulacije v različnih delih telesa na razdaljo in obratno.

Prva ameriška šola osteopatije je bila z dr. Stillom odprta v letu 1892 v Kirsvillu. Od takrat so njegovi mnogoštevilni učenci značilno dodali teorijo osteopatije in razvili izobraževalno osteopatsko mrežo v državah Amerike, Evrope in tudi v Rusiji.

V Centru zdravja Fitex z različnimi tehnikami uspešno zdravijo revmatične bolezni, ortopedske deformacije, migrene, bolečine v vratu, športne in prometne poškodbe, pomagajo pa tudi pri motenem delovanju notranjih organov in pri uroloških ter ginekoloških težavah. Ukvarjajo se tudi s preventivno računalniško diagnostiko, s katero ugotavljajo trenutno zdravstveno stanje organizma.

V dneh od 21. do 25. maja 2004 je v Zdravilišču Laško z organizaciji Centra zdravja FITEX iz Ljubljane v sodelovanju z Rusko visoko šolo osteopatske medicine (RVSOM) iz St. Petersburga potekal prvi seminar iz osteopatije v Sloveniji, ki so se ga udeležili zdravniki in fizioterapevti. S tem se osteopatija postopoma uveljavlja tudi pri nas.